Grafen

V oblakih

Max in Lily se vkrcujeta na letalo narejeno iz naprednih kompozitov, vključujoč grafen: nenavadna ogljikova struktura, ki omogoča da je letalo trdnejše in lažje kot predhodniki.

»Grafen je kot neskončno satovje, samo da je iz ogljika« je zamrmrala Lily. Max je izbiral kateri film bi gledal izmed zbirke na letalu ter je ni poslušal. »Si vedel da je bil na začetku 21. stoletja letalski prevoz največji onesnaževalec izmed vseh opcij?« je ponovila. »Ampak nič več. Tole ogljikovo satovje nas rešuje! Tole letalo ima minimalne emisije CO2.«

»Vse je samo stvar učinkovitosti. Z uporabo novih grafenovih kompozitov so inženirji naredili super varno lahko letalo, ki porabi precej manj goriva,« je odgovoril Max. Ker je bil razočaran nad filmskim okusom letalske družbe, je iz žepa vzel nekaj, kar je zgledalo kot tanka plastična folija.

Razgrnil jo je v 14” (35 centimetrski) na dotik občutljiv zaslon in začel tapkati po njej da izbere film med stotinami svojih, ki jih je shranil tja. Posmehnil se je »Ni samo o letalih« ji je povedal. »Grafen je super material, ki je revolucioniral elektroniko«.

Grafen v številkah

Grafen je v resnici izredno tanek košček običajnega ogljika. Njegove edinstvene lastnosti bi lahko spremenile v resničnost sanje vseh, ki delajo v elektroniki in veliko drugih tehnologijah.

10-krat boljši toplotni prevodnik kot baker

100-krat močnejši kot jeklo, ampak še vedno zelo upogljiv

1.000 kilometrov na sekundo je hitrost elektronov, ki potujejo po grafenu.

10.000-krat tanjši kot človeški las

100.000-krat lažji kot navaden pisarniški papir

& 98% transparenten za svetlobo, vendar tako gost da nič ne more skozi

Namišljena zibka iz 1 kvadratnega metra grafena bi tehtala manj kot miligram in bi lahko varno držala 4 kilogramskega novorojenčka.

Na kratko…

Zgornje lastnosti bi lahko pripeljale ne le do izredne učinkovitosti obstoječih tehnologij, ampak tudi do povsem novih. Tranzistorji bi bili lahko precej hitrejši in manjši, zasloni lažji in bolj robustni, plastika odporna na 30 stopinj višje temperature, senzorji onesnaženja večkrat bolj občutljivi. Elektronika bi bila lahko upogljiva, lahka, močna, odporna na poškodbe in prijazna okolju.

Vendar pa znanstveniki še vedno raziskujejo lastnosti tega materiala in rezultati študij še niso zreli. Tako da lahko samo čakamo, če bojo naše sanje o grafenu kdaj postale realnost kot v svetu Maxa in Lily.

Naslednja postaja … Pariz!

Vmes se naša junaka pripravljata na pristanek. V naslednji prigodi preberite kako zgleda Eifflov stolp v prihodnosti in kako s pomočjo organske elektronike pomaga oskrbovati celotno predmestje z električno energijo.