Fotovoltaika

Max in Lilly sta uživala v večeru v tipični kavarni Parisienne. Ko so se še zadnji sončni žarki skrili za obzorjem so se prižgale luči na Eifflovem stolpu, katere dajejo mestu edinstvene nočne barve.

»Ali si vedel, da je bila leta 2013 prepoved osvetlitve?« je začel Max »vse trgovine in ne stanovanjski objekti so morali izključiti svoje luči, najkasneje do 01:00 zjutraj.

»Predvidevam da so se emisije ogljikovega dioksida zmanjšale, toda moralo je biti malo žalostno… mesto luči… brez luči?« je rekla Lilly. »Ampak sedaj, poglej kako veličasten pogled!« je dodala in pokazala na utripajoč Eifflov stolp in osvetljene okoliške spomenike in muzeje. «In vse to napaja sonce. Ali vidiš stavbo z barvo fuksije, tamle? Njena barva je pravzaprav prevleka iz organskih sončnih celic.«

Max je zavil z očmi in se zasmejal: » Fuksija? A je to sploh barva? In ne začenjaj mi z organskimi sončnimi celicami. Ali veš kaj organsko pomeni? Ali sploh veš kaj je sončna celica?«

Lily se je vzravnala na stolu in odgovorila na njegov izziv. Začela je z razlago, da je sončna celica naprava ki absorbira svetlobo iz sonca in jo pretvori v električno energijo, ta pa se lahko nato uporabi neposredno (kot svetloba za svetilko) ali pa se shrani v baterijah.

»Organska sončna celica« je nadaljevala, »oziroma plastična sončna celica, je narejena iz polimerov ali fulerenov, ogljikovih spojin v obliki nogometne žoge. Plastična sončna celica ima tako lastnosti plastike: je upogljiva, poceni in enostavna za izdelavo. In lahko jo recikliramo!«

»In ima prav tako rok uporabe, tako kot večina plastike!« je rekel Max in poudaril da so tradicionalne sončne celice iz silicija bolj vzdržljive in cenejše. Potem ji je pokazal svoj prenosni telefon, ki ima integrirano silicijevo sončno celico za polnjenje baterije. Lily je prav tako vzela svoj mobilnik in pokazala njen upogljiv in moden etui narejen iz organskih sončnih celic. Max se je norčeval iz njega, ker se je njegova naprava polnila hitreje.

»Ampak ne gre samo za energijo, ki nam jo zagotavljajo, gre tudi za energijo, ki se porabi pri izdelavi« je vztrajala Lily. »Organske sončne celice rabijo manj energije za izdelavo in tudi to je treba upoštevati, ko govorimo o učinkovitosti« je rekla Lily.

Nadaljevala je z govorom o novi »vojski« materialov, perovskiti, poimenovani po slavnem mineralogu Levu Perovskem, ki so bili na bojni listi za učinkovito in trajnostno fotovoltaiko. To so spojine, ki vsebujejo tako organske kot neorganske dele v svojih strukturah. Teh materialov je na splošno v izobilju, so vzdržljivi in zelo učinkoviti.

»No če govorimo o učinkovitosti, zakaj pa ne bi uporabljali galij arzenida za naše sončne celice? To je učinkovitost! Prav tako pa so robustne in trpežne« je vztrajal Max.

»Ampak… te čudno imenovane kemijske spojine so lahko strupene! Morali bi jih odstraniti iz sveta!« je razdraženo rekla Lily.

»Seveda« je rekel Max navdušeno »te sončne celice se uporabljajo v vesolju! Od kje pa misliš da sateliti dobijo energijo? Niso ravno vključeni v električno omrežje« jo je dražil.

Lily je spoznala da jo samo draži in se je umirila ter nasmehnila. Zleknila se je nazaj in pogledala naokoli po javnih stavbah pobarvanih v različne barve, vključno z Eifflovim stolpom, kako zbirajo dovolj sončne energije za osvetlitev celotnega mesta brez škodljivih emisij.

Max je uganil njene misli in jo poskušal znova razdražiti. »Veš za najboljšo učinkovitost bi morali vse stavbe prebarvati na črno, ker črna je barva ki absorbira vse sončne žarke« je rekel ponižno.

"Želim trajnostno in barvito prihodnost« je rekla, nasmejana nazaj.